Žusterna n-tič

Nekaj mesecev nazaj sem dobil elektronsko pošto od nekega blues banda iz Novega Sada, češ, če slučajno lahko zrihtam kakšen špil, da so frej aprila in bi šli mal igrat v Slovenijo. Band se imenuje Šinobusi. Igrajo blues. Posnetki so OK. Valda, zavrtim par telefonov in dejansko uspem zrihtat 3 špile v enem tednu, garantno pismo za vizo, prenočišče v Ljubljani in podobne malenkosti. V stikih z mano so fantje zelo nakulirani in načelno se veselim prihoda in druženja. V petek, 6. 4. so še igrali v Zagrebu v Route 66, v soboto, dan potem pa so že igrali v Žusterni v Kopru. Imel sem prost dan in sem se že popoldne odpravil z Mo do obale, da se malo skopa in znori, zvečer pa sem se dobil z bandom. Lepo se zaštekamo spijemo par drinkov, tonsko opravijo v nekaj minutah, še malo hengamo in pride ura za špil.

Do sedaj sem videl res ogromno blues bandov in marsikdo me je navdušil, marsikaj me je zdolgočasilo. Tako pač kot pri vseh žanrih, obstajajo bandi, ki kaj dajo, in bandi, ki jih uvrščam v kategorijo Anemija, d.o.o.
Šinobusi pa so razred zase, resnično. Fantje so žgali 3 ure, meni pa 3 ure ni šel nasmeh z obraza. Tako sproščenega in obenem tako kvalitetnega muziciranja se resnično ne spomnim. Toliko gruva, toliko zajebancije, dobrih vložkov, energije, cukrčkov, pozitivnih vibracij, citatov enih komadov… boki pa ves čas delajo. Nisem mogel verjet. No, to, da so že po 5-minutni tonski probi prodali 2 CD-ja, bi lahko bil clue. Vendar vseeno. Kaj sploh povedati o bandu ki nadgradi “In Memory Of Elisabeth Reed” od Almanov, tako da publika vrešči??

Zakaj to pišem? Če imate čas, pridite v sredo, 11. 4. v Gromko ali v četrtek v celjski Metropol. Ne bo vam žal!

Sedaj grem pa na golaž, ki so mi ga skuhali!