Včeraj smo bili v Ortu. Pero, Sara ter stand-by bloggerki Irena in Nina. Funky je zahinavil. Nakar se je Irena tam nekje okrog 1 zjutraj zmenila z Londonom, da uletimo v Konobo. Ker smo Orta siti še od festa, smo bili kakopak za. Dva taksija, en bankomat in 15 minut kasneje smo uleteli v Konobo, kjer so nas pričakala zaprta vrata, na drugi strani pa London s hlačami spuščenimi do kolen. I knew there and then, da se bo večer končal zabavno.
Menda se je družba do takrat že razredčila, vseeno so tam bili še Sajko, (najboljša soseda) Nimfa, njen Fras (prvi Korošec ever, ki sem ga dejansko razumel in nisem samo kimal v prazno) in bržkone še kdo, ki se ga zdaj ne spomnim. Skratka, pravi mali blogerski meeting, mini blogball oziroma Blog Hec.
Nato smo pili in pili in pili, potem pa se ne spomnim več. Skozi meglico alkoholnih hapov mi je ostalo v spominu bolj malo. Recimo to, da je Nimfa opica po kitajskem horoskopu, da je mesojedka in da ima zanimiv vzdevek, da sta s Frasom zelo zelo fajn par ter da živita v istem bloku kot moja baby sestrica, da je Syco maddoxoidni blogerski cinik (mišljeno nadvse pozitivno), z Londonom sva pa odkomunicirala samo ene par besed čez polento s parmezanom in olivnim oljem. Ni mu za zamerit. Bil je namreč (vsaj videti) najbolj pribit. Kelnerca je sicer že ob 2 nekaj govorila o zadnji rundi, vseeno pa je morala ura biti krepko čez 4, ko smo se spravili ven. Nisem gledal na uro, ampak preden sem zaspal, se je zunaj že danilo. Jebeš Blog Res. Tole je bilo ziher boljše.
Zdaj grem pa s spancem odpraviti še zadnje promile iz krvi in izdihanega zraka.
